Select Page

Po skrivnostni poti do Bajdinških slapov

Po skrivnostni poti do Bajdinških slapovScore 57%Score 57%

Že od malih nog sem imela v sebi raziskovalen duh. V tistih letih sem zbirala razne živalce. Domov sem privlekla vse od pikapolonic, žabjih paglavcev do paličnjakov in metuljev. Čeprav me zbiranje malih živalic v steklenih kozarcih niti najmanj ne mika več, je želja po raziskovanju in odkrivanju novih stvari ostala. In ravno zaradi tega sem čisto po naključju odkrila Bajdinške slapove. Neke lepe in sončne nedelje se mi je zahotel kratek izlet in ker že dolgo nisva obiskala Turjaškega gradu, sva se napotila kar tja. 

Parkirala sva na parkirišču zraven okrepčevalnice Rozika. Super, sem pomislila, odličen prostor za vse žejne in lačne pohodnike ter sprehajalce. Ker pa midva nisva sodila v to skupino, sva pridno zavila na pot mimo gostišča proti gradu. No, da obnovim malo zgodovine, lahko napišem, da je grad Turjak dobil svoje ime po izumrlem govedu tur, ki ga imajo grofje Turjaški tudi v svojem grbu, France Prešeren pa je v svoji pesnitvi opeval lepoto Turjaške Rozamunde.

Med pogovorom in opazovanjem prijetne okolice sva skoraj spregledala lesen smerokaz, ki je usmerjal k slapovom. Bajdinški slapovi? Priznam, prvič sva slišala zanje, ampak želja po dogodivščini se je že aktivirala. Morava jih videti, sem rekla in Turjaku sva obrnila hrbet in se podala na pot. Cesto so z obeh strani obdajala drevesa, ki so glasno šumela v vetru. Zvok, ki so ga oddajala je bil podoben šumenju vode in z vsakim korakom sem mislila, da sva bliže in bliže skrivnostnemu slapu.

Gozdna pot, posuta z listjem naju je vodila vse do potoka in čez brv. Pred sabo sva zagledala skale in debla porasla z mahom in malo je manjkalo pa bi si premislila. Kaj če to sploh ni prava smer? Pa še primerne obutve nimam! In vso to plezanje! Ampak nekako se mi je zdelo, da se ne spodobi odnehati na polovici poti in sva šla naprej. Kljub dvomom, da sploh greva proti slapovom, sva se spotikala po spolzkih skalah, bredla po vodi, plezala čez korenine in starodavna debla ter se izogibala pajkom.

In potem končno! Slap! Po takem podvigu se mi je zdel prelep, pravo čudo narave. In povzpela sem se še višje in višje po skalah in kmalu sem se lahko z roko dotaknila deroče hladne vode.

Pot nazaj se nama potem sploh ni zdela tako težka in tako dolga. Kar hitro sva prišla nazaj do ceste, mimo domačije, kjer sva spotoma kupila še domač gozdni med in seveda nama je pred odhodom domov pripadalo tudi težko zasluženo pivo.

Na poti naju je pozdravila gosenica…

Včasih je res potrebno preprosto prebuditi otroka v sebi in se brezskrbno podati na neko novo še neodkrito pot. Kdo ve, morda pa boste odkrili vaš nov najljubši kotiček.

Grad Turjak

samozainfo

57%

Povzetek Bajdinški slapovi so štirje, midva pa sva si utrla pot le do prvega. Priporočam, da se za podvig primerno obujete, saj vam lahko na vlažnih skalah hitro spodrsne.

Pustolovščina
88%
Smerokazi do slapov
35%
Zahtevnost poti
50%

About The Author

katja

Ljubiteljica knjig, starega rocka in novih doživetij. Zna skuhati odlične špagete, kombinirati oblačila in včasih se ji posreči tudi kakšna dobra šala. Je večna optimistka, ki na življenje gleda s sončne strani.

Zadnji tviti