Select Page

Romanje v Santiago de Compostela – 1. del

Romanje v Santiago de Compostela – 1. del

Od želje in priprav do štarta

 

Nekoč sem si po televiziji ogledala francoski film, kjer so dva brata in sestra s skupino romarjev hodili po poti sv. Jakoba v Santiago de Compostela. Film me je s svojo vsebino, kako se lahko ljudje na dolgi poti spreminjajo, zbližajo in spoprijateljijo, ter s čudovito fotografijo pokrajine spodbudil, da sem sama začela razmišljati o romanju tja.

Ko sem bila mlajša sem že peš romala na Brezje (14 ur hoje iz Žirov, čez Žirovski vrh in Javorje v Kropo, do Brezij) in pa kolesarsko romanje v Moravče. Med potjo si sam s svojimi mislimi. Raziskuješ in odkrivaš svoje bistvo, razmišljaš o svojcih in prijateljih. Časa je na pretek.

Torej, treba si je želeti in željo z nekom deliti. Jaz sem jo delila z možem in, ker sva ljubiteljska kolesarja, sva začela z resnimi pripravami novembra 2010. Veliko sva izvedela od moževe sodelavke, ki je tisto leto pot  prehodila, iskala prispevke na internetu in prebrala knjigo Uroša Močnika, ki je pot prekolesaril.  Midva sva se že takrat odločila, da bova šla v lastni režiji.

Ves čas priprav sva se kondicijsko pripravljala, saj je bistvenega pomena, da si fizično dovolj močan za dolgo in ne lahko pot. Večinoma sva kolesarila po Prekmurju in lezla v »Goričke brege«, ki naj nikogar ne preslepijo z znano »Prekmursko ravnico«. Pa doma na orbitreku  intervalne vaje in vaje za moč.  Zelo pomembna pa je tudi psihična priprava, vendar ni dobro, da o poti veš preveč. Ravno prav, da želja s časom raste.

Napravila sva seznam, kaj, koliko, kje in kako bova tovorila na dveh kolesih vse za dva tedna. Preko spleta sva dokupila vse za potovanje s kolesom. Čeprav sva romanje načrtovala za konec avgusta, sva morala upoštevati tudi vremenske razmere za severno Španijo.

Poleg šotora za vsak slučaj, spalne vreče in rezervnih čevljev, sva se odločila, da bo ena torba samo za popravilo koles, saj na dolgi poti lahko pričakuješ okvaro ali nesrečo. Sem spada orodje, zračna tlačilka, rezervnne gume, ter vreče za spravilo koles za na avtobus, saj sva iz Santiaga do Francoske meje načrtovala pot z avtobusom. Druga torba je za zimska in dežna kolesarska oblačila, tretja in četrta za osebno higieno, brisače in oblačila. Na bilancah je mož imel držalo za telefon z navigacijo, jaz pa manjšo izolirno torbo za hrano.

Določila sva datum odhoda – 22. avgust 2011, do takrat pa uredila zdravstveno zavarovanje za tujino, izbrala najugodnejšo pot do Saint Jean Pied de Port-a, kjer je pričetek romanja, rezervirala prvo prenočišče, kjer sva lahko tudi ves čas romanja na parkirišču pustila avto. Zadnjih 14 dni pred odhodom sva posvetila telesni regeneraciji in psihični pripravi.

Iz Murske Sobote  sva se odpravila 22. avgusta 2011, ob 22. uri, prek Slovenije, mimo Benetk in Verone, skozi Genovo, ob Azurni obali, mimo Marseilla, Toulousa, do vasice pod Pireneji – Saint Etienne de Baigory. Med večkratnimi postanki, točenju goriva in plačilom cestnin sva po dvajsetih urah vožnje prispela do hotela.

Prenočišče z zajtrkom v hotelu Juantorena v Saint Etienne De Baigorry za dve osebi 79 EUR + večerja za dva 18 EUR. Rezervacijo za prenočitev  in parkiranje sva uredila preko spleta. Kolesa sva vozila na prtljažniku na vlečni kljuki.

Načrtovalec poti

Ne glede na to da imaš cestno navigacijo, je priporočljivo, da natisneš celotni plan poti kjer so navedene tudi cene cestnin

Kilometrov do hotela

Ur vožnje

Cestnina v Italiji (EUR)

Cestnina v Franciji (EUR)

About The Author

polona

Ljubiteljska kuharica in oboževalka aktivnih počitnic. Po duši je raziskovalka in ljubi spremembe. Uživa v dobrih kriminalkah in je vedno polna nasvetov, kako obrniti življenje na bolje.

Zadnji tviti