Select Page

Romanje v Santiago De Compostela – 2. del

Romanje v Santiago De Compostela – 2. del

Saint Jean Pied de Port

 

23. avgust 2011 je bil vroč in sončen. Manjše mesto Saint Jean Pied de Port, kjer se začne francoska smer romanja v Santiago de Compostela, je bilo ta dan polno romarjev,  pohodnikov in turistov. Mestece leži pod visokimi Pireneji, zato je tam veliko planincev in pohodnikov. Manjše vasice so strnjene pod visokimi hribi, večje kmetije so mlekarsko usmerjene in ponujajo domače mlečne izdelke, predvsem sir.

Mesto je staro in je preživelo marsikatero vojno, tudi lokalno. Porušeno mesto je kralj Navarre dal leta 1117 ponovno zgraditi in mestno jedro je tako še danes. Hiše so spomeniško zaščitene, ulice pa čiste in polne rož.  Mesto je včasih spadalo pod špansko pokrajino Navarre, zato so prebivalci povečini Baski, ki še vedno govorijo Baskovsko. Skozi mesto teče reka Nive. Uradno se francoska smer romanja v Santiago začne pri vratih – Port Saint Jacques, ki od leta 1998, spadajo pod UNESCO-vo svetovno kulturno dediščino. Do katedrale svetega Jakoba je 846 km.

Ogledala sva si zgodovinsko gotsko cerkev posvečeno Marijinemu vnebovzetju iz 14. stoletja. Notranjost cerkve je skromno opremljena, stene so obložene s kamnom, ob straneh so v stenah osvetljene niše. Zvečer je v njej nastopal baskovski moški pevski zbor v značilnih oblačilih – bela srajca, rdeča ovratna ruta in baretka. V bistrojih in restavracijah, kjer je močna konkurenca, so ponujali večerje od 9 EUR dalje. Sprehodiš se mimo slaščičarn in majhnih trgovin s spominki.

Vendar sva midva imela drugo nalogo, in sicer priti do uradne romarske pisarne, kjer sva si priskrbela Camino potni list, vsak romar pa dobi tudi Jakobovo školjko (po tem si na poti prepoznaven), seznam zavetišč za romarje do Santiaga, ter navodila za prvi dan. Prijazno so nama izročili dokumente, ki sva jih potrebovala, zaželeli srečno pot in povedali, da vremenska napoved za naslednji dan napoveduje dež. Vse dokumente sva pospravila v nahrbtnik, od katerega se do povratka nisem več ločila.

Število zavetišč za romarje do Santiaga

Vrnila sva se v 10 km oddaljeni hotel, kjer sva večerjala. Ponosno so nama predstavili in postregli lokalno baskovsko hrano. S kozjim sirom polnjene pečene paprike za predjed in pečeno jagnjetino s krompirjem in zelenjavo. Vino je bilo regionalno – rdeče. Utrujena od dolge poti sva končno šla spat.

Spala sva bolj slabo, malo zaradi prevelike utrujenosti, bolj zaradi pričakovanja naslednjih dni. Bila sva pripravljena.

About The Author

polona

Ljubiteljska kuharica in oboževalka aktivnih počitnic. Po duši je raziskovalka in ljubi spremembe. Uživa v dobrih kriminalkah in je vedno polna nasvetov, kako obrniti življenje na bolje.

Zadnji tviti