Select Page

Romanje v Santiago De Compostela – 4. del

Romanje v Santiago De Compostela – 4. del

Drugi dan, 25. 8. 2011

 

V

čudovitem jutru sva že ob desetih prispela v Pamplono. Pred mestom sva srečevala starejše sprehajalce in tekače, saj se je obetal vroč dan. Domačini živijo z zgodovino mesta in so nanjo ponosni, kar se kaže v urejenosti mesta, od parkov, starega gradu in s cvetjem okrašenih oknih.

Pamplona ali Iruña po baskovsko, je že od 3. stoletja krščanska, njen zavetnik je sveti Fermin. Mesto je znano po bikoborbah in seveda teka po ulicah pred biki. Ta julijski festival je nastal iz kombinacije dveh srednjeveških prireditev: iz poletnega živinskega sejma in čaščenja svetega Fermina. Dogodek je opisal Ernest Hemingway v knjigi »In vendar sonce vzhaja« in tudi zato festival vsako leto obišče tako veliko obiskovalcev. Poleg teka z biki prirejajo bikoborbe, razstave in športna tekmovanja, vse pa se začne in konča z velikim ognjemetom.

V mestu je več informacijskih točk in v njih mladi pomagajo obiskovalcem mesta s koristnimi nasveti. Romar pa ne more zgrešiti poti iz mesta, saj enostavno sledi Jakobovi školjki, ki je vtisnjena v pločnik. Lepo urejena pot in bujno zelenje te pospremi iz mesta.

Na vrhu hriba Cizur Menor, uro iz Pamplone,  sva si ogledala preprosto cerkev iz 12. stoletja, še iz časov Mavrov. Skromno urejena, z nekaj božjimi podobami in okrašena z žitnim klasjem.

Podala sva se na pešpot proti Alto Del Pedron, ki leži na 780 m nadmorske višine in je najvišji vrh naravne pregrade Sierra Del Pedron, kjer kraljuje na desetine vetrnic. Vzpon na vrh je naporen tako za pešce, še bolj za kolesarje, ki so polno opremljeni. Najprej je kar lepa makadamska pot, ki se vse bolj oža in na koncu spominja na kozjo stezico. Pri hudi vročini, bilo je namreč 40°C , sva z veliko muko prisopihala na vrh Alto Del Pedron ali Gore Odpuščanja, kjer nama je čudovit razgled poplačal napor. Na vrhu gore je železna skulptura, posvečena romarjem na Camino Del Santiago. Na njej je napis:  “donde se cruza el camino del viento con el de las estrellas” , kar pomeni približno: »kjer se prekrižata poti vetra in zvezd«.  Napila sva se vode, poklepetala z drugimi romarji in se spustila v dolino.

Železna skulptura posvečena romarjem

Peljala sva ob reki Arga v Puente la Reina, kjer sva bila ob času popoldanske sieste, zato ni bilo nikjer žive duše. Trgovine in gostilne zaprte, niti otroškega živžava ni bilo slišati.  Mesta ob rekah, zgrajenih že v rimskih časih pričajo o pomembni poti, ki se je uporabljala za pot proti zahodni obali. Hkrati pa so reke tudi mejniki med posameznimi regijami. Naprej, do mesta Estella, sva se peljala po glavni cesti. Moram omeniti, da imajo vse glavne ceste na vsaki strani vsaj 1m širok pas za kolesarje. Na poti v Santiago (vseh 846 km), nisva srečala niti ene policijske patrulje z radarjem ali na sploh policista. Pa ne rečem, da se španci držijo cestnih pravil.

Nad mestom Estella, kjer sva prenočevala, stoji ogromen grad s pripadajočo katedralo, ki je potrebna obnove. Objekta sta oba zaklenjena in obiskovalca opozarja napis o lastni odgovornosti v primeru stikanja. Zavetišče sva dobila malo nižje od gradu, v veliki stavbi, ki dnevno sprejme do 100 romarjev. Bil je že zaseden, vendar nama je oskrbnik dal sobo, ki je običajno namenjena duhovnikom, zato sva bila v njej sama. Po osvežujočem tuširanju, sva zmasirala utrujene mišice in se v miru najedla. Nato sprehod ob reki po parku in od 22. ure počitek. Do osmih zjutraj moraš zapustiti zavetišče, nato ga očistijo in pripravijo za nove romarje.

Za prenočišče sva plačala 6 EUR po osebi in dobila tudi rjuho za posteljo. Vedno sva spala v svojih spalnih vrečah. Zavetišče ima dovolj veliko kuhinjo in čiste sanitarije.

Ta dan sva prekolesarila samo 55 km, na kolesu sva bila 4,5 ure.

Midva sva imela glavni obrok vedno šele zvečer, ko sva se umirila. Zjutraj sva običajno pojedla rogljiček in spila kavo, v času kosila sva pojedla ali ribjo konzervo ali meso in sir s svežo zelenjavo in dosti kruha. Vmes sva spila veliko vode, ki sva ji včasih dodala energijsko tableto ali pa sva popila 100% sadni sok. V torbi sva imela tudi energijske tablice.

About The Author

polona

Ljubiteljska kuharica in oboževalka aktivnih počitnic. Po duši je raziskovalka in ljubi spremembe. Uživa v dobrih kriminalkah in je vedno polna nasvetov, kako obrniti življenje na bolje.

Zadnji tviti