Select Page

Romanje v Santiago De Compostela – 6. del

Romanje v Santiago De Compostela – 6. del

4. dan, 27. 8. 2011

 

Zbudila sva se v lepo, sončno jutro in se v miru pripravila za nadaljnjo pot. Do Năjere, okrog katere se raztezajo griči Malpica, sva imela samo 10 km. Suhe trave so plapolale v sončnem jutru. Navsezgodaj ( midva ob 8 uri) smo se vsi spočiti romarji spet odpravili proti zahodu. Pot nas je vodila skozi vinograde in mimo obdelanih in namakanih njiv. Pravi užitek. Po zmernem spustu, sva prispela v Năjero. Kraj, skozi katerega sva se samo peljala. Pri vodnjaku sva se oskrbela s svežo vodo, saj nikoli ne veš, kdaj bo spet takšna priložnost, kajti ob magistralnih cestah ni vodnjakov. Iz mesta se začneš vzpenjati in nad Năjero je na hribu veliko krožišče. Ena cesta vodi proti avtocesti, kamor kolesarji ne smemo, druga pa je vodila v kraj, ki ni bil na najinem zemljevidu. Ustavila sva se in se ozirala, kam bi šla. Voznik tovornjačka je ustavil, stopil iz vozila in Stanku pokazal pravo pot. Takih »angelov« sva na poti spoznala kar nekaj.

Bilo je vroče dopoldne, široka, prašna pot je vodila mimo požetih polj. Na vrhu naslednjega hriba, smo zagledali na novo zgrajen letoviški kraj. Golf igrišča, hoteli in nove hiše, ki so jih zgradili na koruznih poljih. To je Cirueña . Do tu smo se spet dvignili za 250m, nato pa je sledil rahel spust za 100 m, v Santa Domingo de le Calzada. Kljub zgodnjemu dopoldnevu, so bile cerkve dostopne samo z vstopnino (4.5 evra po osebi). Za ta denar sva raje v trgovini kupila hrano za ves dan.
Cesta je imela blag, vendar vztrajen naklon in noge so konstantno poganjale pedala kolesa in, kadar takole voziš, premišljuješ vse mogoče, samo, da čas hitreje mine.

Drugače pa je v vasi ob tem času potekala siesta in drugih ljudi nisva videla. Sva pa srečala nekaj kolesark, ki so nama nato še večkrat prekrižale pot.
Ven iz vasi Tosantos sva peljala mimo v skalo vklesane cerkve, ki so jo izklesali puščavniki in častilci Device Marije. Letnica nastanka je neznana. V notranjosti kapele je pozlačen oltar, ter nekaj klopi za manjše število vernikov. Kapela je velika 7 m v širino in 16 m v dolžino. Ta dan ni bila odprta za oglede, bi si jo pa z veseljem ogledala.

Villafranca je kraj, ki stoji na hribu, 955m visoko. Tu, ob cerkvi stoji zatočišče za 60 romarjev in ta dan je bil že zaseden. Tako ali tako za naju prezgodaj.
Nadaljevala sva v klanec, po zelo prometni cesti. Zelo prijazno naju je na začetku vzpona pozdravil prometni znak, ki naju je opozoril, da naju čaka 6 km 6% vzpona. Na sredi, meni »neskončnega klanca«, so naju opomnili, da sva šele na polovici. Ob cesti, sva si privoščila počitek z žitno tablico in energijskim napitkom. Pa zdravilo sva tudi popila (požirek atovega žganja).

Ko zagledaš vetrnice veš, da si že skoraj na vrhu in bo mogoče sledil spust. Te imam jaz nadvse rada. Vozila sva se skozi gozdove hrasta in borovcev, tla je krasilo rdeče vresje. La Pedraja je vrh, katerega sva bila po mučnem vzponu zelo vesela, vendar je trajalo še okoli 2 km, da sva se res začela blago spuščati.

Ustavila sva se v prijetnem, zasebnem zavetišču, kjer je v ogromni ponvi že brbotala paelja. Prijazna gospodinja nama je pokazala, kam naj čez noč pospraviva kolesa, kje so sobe in najini postelji. Soba je bila lepa in še nezasedena. Najprej sva se stuširala in še pred večerjo sem oprala nekaj perila. Nato sem malo pomagala v kuhinji in pripravila mize. Med delom smo poskušale klepetati.
Ob sedmih je gospa Amapola z zvončkom priklicala romarje k večerji. Že med pripravo mize sem opazila na stenah veliko uokvirjenih karikatur, ki jih je narisala Amapola. Svoj pečat je pustila tudi pri najinih žigih. Na vsaki mizi nas je čakalo tudi rdeče vino in voda. Paelja je zelo teknila, nato je sledila solata in tortilja in vino je lepo steklo po grlu. Plačala sva 9 € po osebi za prenočišče in večerjo.
Po obilni večerji , je sprehod do cerkve in ogled vasi vsaj malo pripomogel, da sva se naspala.

Prevoženih KM

Minut na kolesu

Po taki cesti sva končala etapo v kraju Ages. Ages je na višini 960m. Sonce je ob 18 uri še sijalo, vročine pa na tej višini ni bilo.

Ages, Spain

About The Author

polona

Ljubiteljska kuharica in oboževalka aktivnih počitnic. Po duši je raziskovalka in ljubi spremembe. Uživa v dobrih kriminalkah in je vedno polna nasvetov, kako obrniti življenje na bolje.

Zadnji tviti