Select Page

Romanje v Santiago De Compostela – 7. del

Romanje v Santiago De Compostela – 7. del

7. del, peti dan romanja, 28. 8. 2011

 

Ob 10. dopoldne sva v sončnem nedeljskem jutru prispela v mesto Burgos. Privilegij kolesarjenja je tudi, da v enem dnevu opraviš 3 do 4 peš etape. Burgos je veliko mesto, kjer stoji velika katedrala, tri romarska zavetišča pa sprejmejo okrog 160 romarjev dnevno. Želela sva iti k sveti maši in našla sva veliko cerkev za katero sva mislila, da je katedrala. Bila je gotska cerkev iz 15. st., posvečena zavetniku mesta San Lesmes, na sredi katere je stal njegov velik sarkofag iz alabastra. Z zanimanjem sva si jo ogledala.

Ulice so bile povečini prazne, na vsakih nekaj metrov, si zagledal Jakobovo školjko, ki te je vodila do katedrale. Počasi sva se vozila po mestnih ulicah, da bi pogled ujel kar največ lepot mesta. Kar naenkrat pa se je pred nama prikazala ogromna, čudovita cerkev. To je torej katedrala!

gotska cerkev iz 15. st.

Začeli so jo graditi leta 1221 in dokončali v 15. stoletju. Grajena je v gotskem slogu in posvečena je Mariji. Občudujemo ograjene stolpiče s špičastimi konicami in kipi. Nižje, pod zvoniki, so izklesane preproge rok,  ščitov in klečečih levov. Zunanjost zakristije je okrašena z rezbarijami podob angelov in oboroženih vitezov.

Tabernakelj  na glavnem oltarju je izdelana kompozicija dveh ortogonalnih delov v korintskem stilu. Videti to neopisljivo lepo katedralo v živo, je nekaj enkratnega. Občudujemo lahko leseno rezbarijo pevskega kora marmornate stopnice s pozlačeno ograjo, pozlačeno kapelo Jezusa Kristusa in kapelo sv. Jakoba ter še mnogo manjših, osebnih kapel.

Vhod v cerkev Sv. Nikolaja

Cerkev je v notranjosti mešana v zgodovinskih stilih, od gotskega, baročnega in romanskega stila. Kaže tudi na bogastvo donatorjev, da so zgradili katedralo. Za obhod zunanjosti katedrale, potrebuješ kar 20 minut. Nad katedralo, stoji cerkev sv. Nikolaja, kjer smo romarji v miru molili.

Burgos je staro mesto ob reki Arlanzon. Od 12. stoletja, je tu ena največjih romarskih postaj na poti v Santiago. V tem času, je bilo mesto tudi pomembno trgovsko središče med Biskajskim zalivom in jugom Španije. Mogočen grad iz 884 leta n.š., opatija iz leta 1180, sodišče iz leta 1281, srednjeveška mestna  vrata (Arco de Santa Maria) iz 14. stoletja. Burgos je bil v preteklosti tudi prizorišče mnogih vojn in lokalnih spopadov.

Burgos

Leta 2010, so odprli muzej – Muzej človeške evolucije, saj se arheološko najdišče Atapuerca, nahaja le 20 km vzhodno od Burgosa.

V Burgosu sva se počutila zelo dobro. Bila je nedelja, sončen dan nama je obetal še veliko novih dogodivščin. Čeprav sta najina otovorjena kolesa otežila marsikatero skupno doživetje, sva si  vendarle, sicer vsak zase, uspela ogledati znamenitost mesta. Nekdo je vedno moral biti v bližini najin koles. Stanko je veliko fotografiral in snemal, jaz sem prodajala zijala in se pogovarjala s komer je pač naneslo. Tako sem mimoidočega tudi naprosila, da naju fotografira. Prispeli romarji so lenobno poležavali na obzidju ali klopcah ter si tako počili utrujene noge. V mestu je bilo tudi veliko turistov. Skratka, vsi smo uživali sončno nedeljo.

Ko sva se odpeljala po romarski poti ven iz mesta, so nama pot kazale medeninaste školjke, vtisnjene v tlak. Pozdravil naju je tudi Jakobov kip, ki pa je tudi malo počival.

Užitek se je bilo peljati po taki kolesarski poti. Vmes sva se ustavila v športnem centru, da sva se preoblekla, popila kavo in pomalicala. Burgos je ostal za nama, nadaljnja pot je potekala na nadmorski višini med 800 in 900 m. Dan je bil še dolg in pred nama veliko kilometrov. Skozi samotne popoldanske vasi, sva se pripeljala v Tardajos, kjer je v marmor vtisnjena celotna francoska smer na spomeniku romarjem. Do Santiaga sva bila oddaljena samo še 450 km.

Mezetta je skoraj nenaseljena planota. Tu je bila oskrba z vodo precej skromna (samo eno napajališče), ki ga nisi smel spregledati. Pri temperaturi preko 35°, dve uri ne srečaš drugega, kot svojo lastno senco. Bilo je, kot bi čas ustavil ali se prestavil v stoletjih nazaj. V tej vročini, sva srečala le enega romarja.

Taka pot pa se je kar naenkrat končala. Pred nama je zazijal zelo strm in z grobim kamenjem posut kolovoz. Sama sem sestopila s kolesa, z vso težo vlekla težko kolo nazaj in držala obe zavori. Stanko je bil bolj pogumen in se je počasi pripeljal k vznožju . Nekaj kilometrov naprej pa je v kotanji in vročem popoldanskem soncu čepela vas, polna romarjev, ki so sedeli v gostilnicah in pili pivo. Tu jih je čakalo tudi zavetišče. Hladno pivo je tudi nama pregnal okus po že topli vodi.

Za tem hribom, se odpre veličasten pogled na Tierra del Campos. Midva sva ubrala asfaltirano cesto, medtem, ko so peš romarji morali prehoditi pot čez hrib.

Med popoldansko siesto, ne glede na nedeljo, ni bilo veliko prometa. Cesta je z kratkimi vzponi in kratkimi spusti zelo izmučila dolgotrajno vožnjo tega dne.

Malo pred šesto zvečer, sva prispela do osamljene cerkve, sredi žitnih polj, ki je bilo tudi zavetišče. Na klopci je sedelo, ležalo in sproščeno klepetalo šest romarjev. Čeprav so imeli mesto, naju niso hoteli takoj sprejeti, kajti prednost imajo pešci. Kraj je bil nekaj posebnega, zato sva se odločila, da počakava eno uro. Lahko sva ostala. Družba je bila zelo domača in takoj so naju sprejeli medse. Sedaj nas je bilo osem, gospodar in dva prostovoljca. Po tuširanju, smo imeli kratek zgodovinski opis cerkve, ki so jo zgradili templjarji. Porušeno je lastnik obnovil in jo vrnil prvotnemu namenu – zatočišču romarjev. Nato je sledilo obredno umivanje nog nam romarjem, ob oltarju sv. Nikolaja. To je bilo res, posebno doživetje in v tem čarobnem vzdušju, mi je prišla na misel pesem, ki mi je zelo pri srcu.« I am.« Kasneje sem jo tudi povedala. Sledila je sproščena večerja ob italijanski pašti, brusketah in za poobedek jabolka s sangrijo. Pašto smo poplaknili z vinom. Spali smo v cerkvi ob soju sveč.

Prevoženih kilometrov

Minut na kolesu

About The Author

polona

Ljubiteljska kuharica in oboževalka aktivnih počitnic. Po duši je raziskovalka in ljubi spremembe. Uživa v dobrih kriminalkah in je vedno polna nasvetov, kako obrniti življenje na bolje.

Zadnji tviti