Select Page

Romanje v Santiago De Compostela – 8. del

Romanje v Santiago De Compostela – 8. del

8. del, šesti dan romanja, 29. 8. 2011

 

Po zelo dobrem spancu, smo se z gregorijanskimi korali prebudili v sončno jutro. Zajtrkovali smo in se poslovili kot prijatelji. Jutro je bilo še polno vtisov minulega večera. Malo pred osmo uro je sonce ravno vzhajalo. Svež jutranji zrak in lepa pokrajina.
Ravnina….

Na poti sva prečkala tudi Canal de Castilla, ki je bil zasnovan in načrtovan v drugi polovici 18. stoletja, da bi olajšal prevoz kmetijskih proizvodov s planjav Kastilje v severna pristanišča Španije. Teče po provincah Burgos, Palencia in Valladolid, ki pripadajo avtonomni skupnosti Castilla y  Leon. Razteza se na 207 km in ima obliko obrnjene črke  Y. V devetnajstem stoletju je kanal z izgradnjo železnice na severu Španije izgubil svoj prvotni namen transportne poti in postal hrbtenica velikega namakalnega sistema. Ohranjena je mreža zapornic pa tudi mlinov, dokov in pristanišč.

Na koncu vasi, je lep kamp prostor, kjer sva pojedla obilno malico in natočila svežo vodo, saj je bila ura že skoraj 11. Po kratkem počitku je vedno vse lažje.
Corrion de los Condes, je malo mestece z 2200 prebivalci, na 830 m nadmorske višine. Je tudi konec 15. etape peš romarjev. Prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijskimi dejavnostmi in majhno predelovalno industrijo. Je tudi kulturno središče Palencije.

Sredi dopoldneva je bila cerkev Santa Marije, ki jo pripisujejo templjarjem, odprta. Okoli cerkve je urejen park, kjer prebivalci berejo ali poklepetajo. Glavne znamenitosti mesteca so še: samostan Santa Clara iz 13. stol., samostan San Zoilo iz 12 do 16. stol.
Notranjost cerkve je bila tiha in mirna. Pravšnja za molitev in priporočilo v varstvo na poti. Veliko sem premišljevala o najinih otrocih in najinemu skupnemu življenju.

Ločila sva se od asfaltirane ceste in se odločila za pot po lepem makadamu. Vročina je bolj nagajala pešakom, kajti pot se je vlekla. Nasproti nama je počasi pripeljal rešilec, se ustavil in počakal, da sva odkolesarila mimo, da naju ni zaprašil. Na taki samotni poti je velika nevarnost pregretosti romarjev, predvsem starejših.

Po 27 km vožnje po neobljudeni pokrajini, naju pot privede do vasi Tarradilos de los Templarios, katere ime spominja na srednjeveške krščanske viteze. V vasi, ki ima izgled popolne zapuščenosti, sta kar dva velika zavetišča.

Hiše so kot bi bile zgrajene iz blata in slame, cerkev je stara, vendar v dobrem stanju.

Midva sva se odločila peljati se naprej po ravni makadamski cesti. Bila sva na višini 880 m.
V zavetišču vasi Bercialos del Real Camino naju je sprejel prijazen Američan, oblečen v skavta. Zavetišče je katoliško in se financira s pomočjo donacij. Zvečer je bila za vse romarje tudi večerja, zato je vsak nekaj prispeval. Midva sva kupila eno melono.

Ravnina na 790m nmv
Romarsko zatočišče

Uredila sva si spalni prostor, kjer nas je bilo že kakšnih 20, v sosednji sobi, pravzaprav na hodniku, spet okrog 20 in še dveh manjših sobah po 8. Prostovoljci smo pomagali pri pripravljanju večerje, ki je bila hitro postrežena in okusna. Steklenico vina sva si tokrat delila s starejšim norveškim parom. Veliko smo prepevali in veselo pozdravili najstarejšega romarja v zavetišču. To je bil 78. letni Avstralec, ki nam je zapel Walzing Matilda. Večer je bil zelo zabaven. Po večerji smo si ogledali sončni zahod in prisostvovali sv. maši.
6. dan sva zaključila ob 17. uri, v odročni vasi Bercianos del Real Camino.

Prevoženih KM

Minut na kolesu

About The Author

polona

Ljubiteljska kuharica in oboževalka aktivnih počitnic. Po duši je raziskovalka in ljubi spremembe. Uživa v dobrih kriminalkah in je vedno polna nasvetov, kako obrniti življenje na bolje.

Zadnji tviti