Select Page

Sanjski roadtrip do Atlantika in nazaj – Končno Nizozemska

Sanjski roadtrip do Atlantika in nazaj – Končno NizozemskaScore 75% Score 75%
O Nizozemski in njenih prebivalcih sem vedno slišala same pozitivne stvari. Je prijazna in gostoljubna dežela, kjer vedno piha, sonce pa zaide kasneje kot pri nas. Podeželske hiše so lepo urejene, notranjosti svojih domov pa ne skrivajo z roletami ali žaluzijami. Nizozemci obožujejo vožnjo s kolesom in so že na splošno zelo ekološko naravnani. Potem so tu seveda še mlini na veter, cokle, za zajtrk pa obvezno toast, arašidov namaz ter sadne ali čokoladne mrvice za posip. Vse to je Nizozemska, midva pa sva se na lastne oči prepričala, da je vse to še kako resnično.

V Eindhoven, mesto na jugu Nizozemske, sva prispela v sredo popoldan in že na prvi pogled mi je postalo všeč. Imela sva to srečo, da je bilo najino prenočišče le pet minut hoje oddaljeno od središča mesta in prav toliko tudi od njihovega Philipsovega stadiona. Takoj sva se odpravila na obhod, da si ogledava nekaj posebnosti in utrip mesta, kamor spada seveda tudi obisk puba. Ja, pomembno je poskusiti kulinariko drugih narodov, kajne? Z možnostjo izbire nisva bila razočarana.

Medtem, ko so se vse trgovine na glavni promenadi v središču ena za drugo zapirale »že« ob 18. uri, so pubi šele dobro oživeli. Prijazen natakar, ki naju je spraševal od kje prihajava, je ves navdušen začel razlagati, da bo kmalu tudi on obiskal naše kraje, saj se odpravlja na roadtrip po vzhodni Evropi. No, dragi natakar, več sreče prihodnjič! Je bila pa postrežba, vred s hrano in pijačo več kot odlična. Mimogrede, za večerjo s tremi hodi sva odštela 15 EUR po osebi (brez pijače).

Eindhoven je iz majhnega mesta zraslo v eno izmed največjih mest na Nizozemskem. Za to so zaslužna predvsem podjetja Philips, DAF Trucks in Brabantia. Ima približno 220.000 prebivalcev, vredno pa je omeniti tudi njihovo arhitekturo, saj je prav osupljiva. Zmožnost prepletanja starega in novega, me je resnično navdušila, saj spretno kombinirajo tipično rjavo opeko s steklenimi elementi.

Po noči, ki je bila zaradi mlajših rezidentov hostla, o ja – stara sva že, dokaj hrupna, sva se zbudila v še en sončen dan. Čeprav nisem ljubiteljica arašidov, sem vseeno poskusila namaz s posipom. Hmm, mislim, da imam vseeno za zajtrk raje maslo in med, vi pa kar poskusite.

Jutranji utrip mesta je bil prav zabaven. V Ljubljani ob taki uri že vse besni in rohni, tukaj pa se očitno bolj počasi odpravljajo v nov dan (lahko pa da je bilo krivo poletje). Na enem izmed mestnih trgov sva spila kavo, si v eni izmed pekarn, ki je mimogrede popolnoma legalna in ne prodajajo kolačkov z marihuano, privoščila čokoladni muffin in še zadnjič s pogledom objela mesto. Čas je bil, da se zapeljeva do oceana.

Ocena

75%

Povzetek Pot do Eindhovna je bila izjemno naporna, saj sva bila že naveličana avtoceste. Presenetila naju je urejenost mesta, zanimiva arhitektura ter odlična kulinarika. In seveda, mit o kolesarjenju še kako drži. Mogoče zato, ker je v tej deželi gorivo dražje kot pri nas, Avstriji ali Nemčiji. Za prenočišče v mestnem hostlu, kjer sva imela svojo sobo s kopalnico, sva odštela približno 70 EUR, pripadal pa nama je tudi zajtrk.

Utrip mesta
80%
Kulinarika
90%
Zanimivosti
60%
Prijaznost domačinov
85%
Udobnost prenočišča
50%
Lokacija prenočišča
90%

About The Author

katja

Ljubiteljica knjig, starega rocka in novih doživetij. Zna skuhati odlične špagete, kombinirati oblačila in včasih se ji posreči tudi kakšna dobra šala. Je večna optimistka, ki na življenje gleda s sončne strani.

Zadnji tviti